Skok v prazno?

1 Pet 1,10-16
Mr 10, 28-31


Prepašite ledja svojega uma, bodite trezni in zaupajte popolnoma v milost, ki se vam nudi v razodetju Jezusa Kristusa.

Ledja so si ljudje prepasovali, ko so začenjali delo. Postni čas, čas, ko smo poklicani sebe naravnati na Besedo, na ritem dneva, na ritem telesa. Poklicani, da v sebi prebudimo pristnost in ravnovesje.
Poklicani stopiti na pot preobrazbe našega uma. Dovoliti, da se naš pogled očisti in naravna v pravo smer.

Biti trezni in se ne opijanjati z odvečnimi konflikti, z dražljaji iz okolja, ki preglasijo vse nežno in lepo, ne izbirati ekstremov, ampak se naučiti spoštovati meje. Zaživeti v ravnovesju. Se ne opijanjati s pretiravanjem - ne v eno ne v drugo smer.

Zaupati popolnoma v milost, milost Jezusa Kristusa, milost evangelija, ki ga želijo spoznati celo angeli. In milost tega evangelija Jezus danes razkriva neučakanemu Petru, ki še vedno ni izstopil iz logike zasluženja.

»Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj.«

In nato sledi tiho vprašanje, najbrž vseh nas, ki pa ga Peter ni izgovoril na glas. Kaj nam boš torej dal? Kaj smo si s tem prislužili? A Jezus se ne spusti na nivo trgovanja, ampak poudari milost svobode, ki jo prejme vsak, ki upa zapustiti vse svoje ideje in hoditi za Njim.
Razodene logiko evangelija - Bog ne prosi ničesar. Če kaj prosi, da bi mu dali je to zato, da nam lahko On te podarjene stvari oplemeniti in vrne v veliko lepši in večji meri.

A to se zgodi šele potem, ko daš vse, kar imaš in ti ne ostane nič. Potem, ko zares izkusiš stisko, da resnično ni nič zares tvojega. Samo zaupanje v Besedo zmore kaj takega! In sad tega je velik!

Bog nam daje vse, a sredi preganjanj. Biti kristjan ni zaščitna oprema pred preganjanji, prej nasprotno. Biti kristjan pomeni vznemirjati, pomeni prinašati barvo, pomeni biti živ tam, kjer so se ljudje naučili na smrt.
Pomeni biti sprememba. In vsaka sprememba vznemirja. Vsakega.

Res se sprašujem ali Bog res nima drugega načina, da nas obdari, kakor preko naše popolne izročitve Njemu? Ker ta izročitev gre skozi stisko, ki se pojavi takrat, ko Bogu vse prejeto v duhu vrneš in počakaš, kaj sledi. Obljubil je veliko in On se obljube drži. A potrebno je tveganje.

Tveganje skoka ... v roke Previdnosti. Ki se aktivira šele po skoku. Vse zavisi od tega, kdo je zame Bog.