četrtek, 06. marec 2014

Svoboni izbrati?

5 Mz 30,15-20
Lk 9,22-25

Tako jasna in čista je danes Beseda. Tako preprosto se sliši in tako težko je to izpolniti.

Danes kličem za pričo proti vam nebo in zemljo: predložil sem ti življenje in smrt, blagoslov in prekletstvo. Izvoli torej življenje, da boš živel ti in tvoj zarod!

Danes Bog postavlja pred nas milino in srečo, sovraštvo in nemir ... Smo svobodni pri izbiri? Bog nas v tej svobodi potrjuje, v roke nam daje odgovornost. Odgovornost za to, kaj bomo izbrali vsak dan znova. Želi, da postanemo ogovorni za svoje mišljenje, čutenje, dejanja in besede. Mi smo odgovorni za to, kako ravnamo, mislimo in čutimo. Tudi v konfliktu. Tudi, ko bi zavpili: "On/a je kriv/a!"

Ljubi Gospoda, svojega Boga, poslušaj njegov glas in drži se njega! Kajti to je zate življenje ...

To je zemljevid, da se ne bi izgubili. In smo spet tam. Pri poslušanju. In to ne kogarkoli, kar je že itak težko, ampak poslušanju pravega Glasu. In ni enostavno znotraj vseh dražljajev zaznati vzgib Svetega Duha.
Je pa tudi res, da to obenem spet ni tako zahtevno, kot sami verjamemo, da je. Da bi opravičili svoja trmoglava vztrajanja.

In vse za to,ker imamo težavo s pokorščino, s poslušnostjo. Vsak človek je nekomu pokoren. Če ni Bogu, je kulturi tega sveta, je trenutnim trendom, zahtevam in pričakovanjem družbe, horoskopom in napovedim. Če še tega zmanjka, pa postane pokoren vremenu in ima slab dan (prekletstvo) zato, ker se je vreme tako odločilo.
Kakšna ujetost! Kakšna nesvoboda!

Bog nas pa hoče svobodne.
Vabi nas, da bi bili pokorni (poslušni) Njemu, ki nas edini lahko osvobodi in osreči. A mi se bojimo biti svobodni. Ker biti svoboden pomeni tudi odpoved lastni volji in priti naproti drugemu. Ob tem v nas kar nekaj zacvili. Nekaj se upre. Ker se bojimo izgubiti sebe. Največkrat pa spregledamo, da se sploh še nismo našli, ker se najdenje lahko zgodi v odnosu, ker smo bitja odnosa.
In v katerem drugem odnosu lahko izvem resnico o sebi, če ne ob Osebi, ki edina ve, kdo v resnici sem?

Res se bojimo zase. Takrat se skušamo rešiti, oklepati nečesa, potapljati druge ... a vedno bolj tonemo. Ker ne zaupamo, da je ravno v izgubi zaradi Kristusa, v izpustu v njegove roke, vse šele najdeno.

»Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se sam sebi odpove in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj. Zakaj kdor hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil, kdor pa svoje življenje izgubi zaradi mene, ga bo rešil."

Bog nas torej vabi v hojo za Njim, da bi bili svobodni. Da bi upali  živeti  svojo vsakdanjost uravnovešeno in poslušati Boga.
Kajti v tem je blagoslov, v tem je življenje.

Čisto drugje, kot bi pričakovali.





Ni komentarjev:

Objavite komentar