Gluhonemi

1 Kr 11,29-32;12,19
Mr 7, 31-37

Ob tem evangeliju pomislim na to, kako pogosto smo drug pred drugim resnično gluhonemi, torej gluhi in nemi!

Gluhi, ker govorimo en mimo drugega, četudi to pomeni, da sva v sobi samo jaz in ti, da se gledava, poslušava, govoriva ... a ne slišiva.Kolikokrat je to zato, ker ta drugi govori zame "prenevarne" vsebine? Tiste, ki tudi v meni nekaj prebudijo. S prebujenim pa je potrebno nekaj storiti. Ali pa vse skupaj odriniti in ostati gluh.

Nemi, ker tako težko uredimo svoj notranji svet, nato pa naj bi zanj našli še prave besede! In če naposled najdemo tudi prave besede, spoznamo, da te iste besede v svetu drugega sploh ne pomenijo to, kar pomenijo v našem. Pa mo tam ... iz oči v oči - dva gluhonema človeka.

Res imamo težave v komunikaciji. Res pridejo med nas v trenutku nesporazumi, razdori, konflikti ...in že začnemo, "trgati naše nove plašče na 12 kosov", kakor sta to simbolično storila v prvem berilu Jeroboam in prerok Ahija. S tem dejanjem trganja je prerok nakazal razpad Salomonovega kraljestva. Pokazal je, kako se celota razdeli in razpade. Kakor naša komunikacija.

In to rani ... Lahko pa se vsak od nas pusti Gospodu vzeti od množice stran, na samo, da bi se tam naučil prisluhniti in slišati, govoriti in tudi povedati. Da bi prosil Gospoda za Dotik in Besedo, ki umirita, izčistita pogled na nastalo situacijo ter okrepita, da se pred drugega lahko vrnemo pripravljeni slišati, nato pa tudi govoriti - Besede milosti in resnice.

Naj se naši odnosi res odprejo - za drugega in za Boga!

Kajti tudi naš Bog govori: poslušajte me!