Sedež apostola Petra

1 Pt 5,1-4
Mt 16,13-19

Gospod je rekel Petru: prosil sem zate, da ne opeša tvoja vera. In ko boš ti nekoč šel vase, potrdi svoje brate.

Danes se spominjamo dejstva, da je Jezus svojo Cerkev ustanovil na ljudeh. Zato je toliko grešna, kolikor je človeška in toliko sveta, kolikor je Božja. A tudi človeškega dela ni ustanovil zgolj na moči človeka, ampak na veri tega človeka v Boga.
Nekoč je za nas vse to vero izpovedal Peter. V krajih Cezareje Filipove. A tudi to vero ni izpovedal, ker bi mu resnico o Kristusu razodela njgeovo meso in kri, ampak Oče, ki je v nebesih.

Temelj je torej Božji. A nikoli brez človeške komponente. Bog je svet res ustvaril brez človeka, odrešil ga je pa lahko le z njegovim sodelovanjem.

Zato vsakega od nas nenehno vabi v osebno vero, ki je bistveno več od tega, kar pravijo drugi. Vabi ga v Odnos iz oči v oči. Da bi tudi Beseda prežela besedo, Ljubezen postala izvir vsake človeške ljubezni.

Kakor Petru tudi vsakemu od nas daje posebno ime ("Ti si ..."), posebno mesto v tej duhovni zgradbi Cerkve. In to točno tisto mesto, ki je rezervirano samo zate.
Zato ni vseeno ali smo tam, v tej Cerkvi, ali ne.

Na poseben način smo poklicani postati neke vrsta "skala". Skala za tistega, ki nam je v življenju zaupan. In vsakemu je nekdo zaupan. Vsak je poklican postati pastir - svoji družini, otrokom, učencem,  župljanom, sosedom, prijateljem, animatorjem ... vsakemu je prej ali slej v hoji za Gospodom zaupana naloga vodenja.
A ne prisiljeno, marveč radovoljno, kakor hoče Bog; ne z grdim pohlepom po dobičku, marveč z voljnim srcem; tudi ne, kakor bi nad vam zaupanim gospodovali, temveč kakor vzor čredi

In čisto vsakemu je zaupana prošnja, naj gre vase, v tiho srečanje s seboj in Kristusom, nato pa potrdi svoje brate, sestre, fanta, punco, sozakonca, prijatelja ... v veri. Preko svojega pričevanja.

Kajti Bogu je dovolj naša vera. Kakor je bila Marijina vera dovolj za odrešenje celega človeštva in Petrova vera dovolj za ustanovitev Cerkve, je tvoja vera dovolj, da se k nam naseli Ljubezen.

Če samo en človek upa dovoliti Bogu, da je Bog, se zgodijo velike stvari. Ker je On ljubitelj življenja, se bo po veri enega, rodilo mnogo ljudi. Ker je ljubitelj lepote, se bo po veri enega rodilo mnogo lepega. Ker je ljubitelj sreče, se bo po veri enega rodilo mnogo sreče. Ker je ljubitelj, se bo po veri enega rodilo veliko ljubezni.

Bi ta eden lahko bil ti?