Življenje z okusom

Jak 5,1-6
Mr 9,41-50

Včasih se nam zdi, da se krivice kar dogajajo in dogajajo, Bog pa kakor da ostaja gluh ... s tem, da jih dopušča. Pozabljamo pa, da se krivice dogajajo zato, ker nam je dal svobodno voljo. Tudi tistim, ki ga ne ljubijo.
Ob vseh teh krivicah pa vendarle ne neha ponavljati: "Glejte, plačilo, ki ste ga utrgali delavcem, kateri so poželi vaša polja, vpije; in klici žanjcev so prišli do ušes Gospoda nad vojskami."

Bog torej dobro ve za vse krivice, pozna stisko vsakega, tudi najmanjšega človeka, ki se mora prebijati iz dneva v dan ...finančno, časovno, duhovno utrujen in čustveno razbit ...On sliši, vidi ...in odgovarja! "Ni mi vseeno za vaše stiske, slišim in pripravljam rešitev!"

Morda smo res doživeli že marsikatero krivico, velja pa tudi to, da smo marsikatero krivico povzročili mi sami. Sebi in drugim. To je pa tisti del, na katerega ne želimo pomisliti. Pogosto se damo v vlogo žrtve in pozabimo, da smo povabljeni k aktivnemu življenju, v katerem naj vlada dobro.

Kdor koli vam dá piti čašo vode zaradi tega, ker ste Kristusovi, resnično, povem vam, ne bo izgubil svojega plačila.

Biti Kristusov in v drugem videti Kristusa. V tem je moč in razlog, da to dobro tudi izbiramo. Da točimo vodo vsakemu, ker je v njem Kristus in zato, ker smo mi Kristusovi. In na koncu, da to ponujeno čašo tudi sprejmemo. Kajti največje dobro je pogosto prav v tem, da se naučimo ljubezen sprejeti.

S tem postanemo pričevalci, ki ne morejo pohujšati nikogar, niti tistih "malih", ki še premorejo čisto in neokrnjeno vero. To so tisti, ki verujejo v živega Kristusa in ne v  religiozno prakso, karierizem opaženosti ali črko postave.
Kristus za vsakega od nas želi, da smo izvir vode, tiste čiste, tekoče, dinamične ... in pitne! Pitne tudi za druge. Da ne bi živeli zastrupljeno in zastrupljali drugih, temveč da bi imeli okus.

Dobra je sol; če pa sol ne bo slana, s čim jo boste popravili?

Imeti okus pomeni se ne pustiti toku dneva in nemočno plavati iz obveznosti v obveznost, kakor ti jo narekujejo drugi. Imeti okus pomeni postati živ in aktivno stopiti na svoje noge. Pomeni si upati prepoznati dobro in zlo ter aktivno izbirati dobro. Ne pa mlačno biti izbrani od zla.

To pomeni biti sol. Pomeni si upati zavrniti skušnjavo. Ja, jo dobesedno odsekati.
In ako te tvoja roka pohujšuje, jo odsekaj; bolje je zate, da brez roke prideš v življenje, kakor da bi imel obe roki, pa bi prišel v pekel, v neugasljivi ogenj.

Aktivno izreči NE in se s kušnjavo ne pogajati. Kajti takoj, ko z njo pričnemo dialog, ji odpremo vrata srca. In vstopi. Ne čaka. Ni vljudna, kar pride. Nenapovedano. In zasede ves prostor. In hoče vedno več. Postopoma te prepriča, da je dobri gost in da ji lahko zaupaš. In gresta ven in storita dejanje - greh. Kakršenkoli že.
Z roko, z nogo, s pogledom, z jezikom, z molkom! 

Zato nas Jezus spodbuja, da smo pri zavračanju zla nekompromisni. Odločni. Jasni. Z okusom življenja, ki si upa izbirati. Odločnost pa ne pomeni imeti pred drugim vedno prav. Ne pomeni živeti konfiktno, ampak nasprotno, živeti z okusom pomeni živeti v miru s seboj in z drugimi.

"Imejte torej v sebi sol in živite med seboj v miru!«